Pomembne obletnice v tekočem šolskem letu
70 let zbirke Sinji galeb
V letu 2022 praznujemo 70. obletnico najstarejše knjižne zbirke za mladino pri nas, v kateri je izšlo kar 350 del. Zasnoval jo je in dolga desetletja urejal pesnik Ivan Minatti. V njej je prvič izšel dobršen del izvirnih slovenskih proznih besedil, ki so danes najbolj prepoznavni teksti mladinske književnosti.
Začetek najstarejše knjižne zbirke za mladino pri nas sega v leto 1952, ko je izšla prva knjiga v zbirki, Mladost v džungli, kot druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime.
Da bi primerno obeležili tako visoko obletnico, so učenci Knjižničarskega kluba KnjižniCarji prebirali raznolika dela iz izbirke Sinji galeb in delali ocene knjig. Ocene knjig so zapisali v obliki interaktivnih plakatov Glogsterjev, ki si jih lahko ogledate v spodnji diaprojekciji fotografij. Pred knjižnico pa smo tudi pripravili razstavo s katero smo počastili 70 let zbirke.
Začetek najstarejše knjižne zbirke za mladino pri nas sega v leto 1952, ko je izšla prva knjiga v zbirki, Mladost v džungli, kot druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime.
Da bi primerno obeležili tako visoko obletnico, so učenci Knjižničarskega kluba KnjižniCarji prebirali raznolika dela iz izbirke Sinji galeb in delali ocene knjig. Ocene knjig so zapisali v obliki interaktivnih plakatov Glogsterjev, ki si jih lahko ogledate v spodnji diaprojekciji fotografij. Pred knjižnico pa smo tudi pripravili razstavo s katero smo počastili 70 let zbirke.
|
|
|
100 letnica ELE PEROCI
Februarja 2022 obeležujemo 100 letnico rojstva naše pisateljice Ele Peroci.
Slovenska pedagoginja, novinarka in pisateljica se je rodila 22. februarja 1922 v Rogaški Slatini. Študij je zaključila na Državnem učiteljišču v Ljubljani, leta 1942.
Verjetno jo vsi najbolj poznamo prav po njenih kratkih sodobnih pravljicah, kot so, poleg omenjene Muce copatarice, Hišica iz kock, Moj dežnik je lahko balon idr. Za svoja dela je, med drugim, leta 1955 in 1956 prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa kot prva mladinska pisateljica nagrado Prešernovega sklada. Njene pravljice so našle pot v svet, saj so bile prevedene v številne jezike.
Leta 1970 je Elo Peroci 2. aprila ob mednarodnem dnevu knjig za otroke doletela čast, da napiše poslanico otrokom sveta. V njej je zaželela, »da bi vsem otrokom sveta odpirale okna in okenca v svet in človeško življenje najlepše knjige in da bi prav te knjige speljale tudi poti od človeka do človeka, mu prinesle srečo in mir, iz dežele v deželo, po vsem svetu«. Želje, ki jih je še vedno vredno želeti in živeti.
V počastitev njenega rojstnega dne smo na šoli pripravili manjšo razstavo.
Slovenska pedagoginja, novinarka in pisateljica se je rodila 22. februarja 1922 v Rogaški Slatini. Študij je zaključila na Državnem učiteljišču v Ljubljani, leta 1942.
Verjetno jo vsi najbolj poznamo prav po njenih kratkih sodobnih pravljicah, kot so, poleg omenjene Muce copatarice, Hišica iz kock, Moj dežnik je lahko balon idr. Za svoja dela je, med drugim, leta 1955 in 1956 prejela Levstikovo nagrado, leta 1971 pa kot prva mladinska pisateljica nagrado Prešernovega sklada. Njene pravljice so našle pot v svet, saj so bile prevedene v številne jezike.
Leta 1970 je Elo Peroci 2. aprila ob mednarodnem dnevu knjig za otroke doletela čast, da napiše poslanico otrokom sveta. V njej je zaželela, »da bi vsem otrokom sveta odpirale okna in okenca v svet in človeško življenje najlepše knjige in da bi prav te knjige speljale tudi poti od človeka do človeka, mu prinesle srečo in mir, iz dežele v deželo, po vsem svetu«. Želje, ki jih je še vedno vredno želeti in živeti.
V počastitev njenega rojstnega dne smo na šoli pripravili manjšo razstavo.
