Zakaj MEGA kviz?
1. Ker je to skrajšava za Muzeji, Etnologija, GAlerije. Pri tem kvizu sodelujejo vse slovenske knjižnice in muzeji.
2. Ker s pomočjo tega kviza izveš MEGA veliko.
3. In ker na koncu kviza dobiš MEGA geslo.
4. Tudi nagrada je MEGA, le nekaj sreče pri žrebanju potrebuješ in dobil/-a boš knjižno nagrado. Če pa si rojen/-a pod srečno zvezdo in boš v končnem MEGA žrebanju pridobil/-a glavno nagrado, nam boš (upam) pisal/-a s počitnic na morju ali poslal/-a en planinski pozdrav.
Zakaj sodelovati?
1. Ker rad/-a rešuješ kvize.
2. Ker rad/-a raziskuješ.
3. Ker upaš, da boš dobil/-a nagrado.
1. Ker je to skrajšava za Muzeji, Etnologija, GAlerije. Pri tem kvizu sodelujejo vse slovenske knjižnice in muzeji.
2. Ker s pomočjo tega kviza izveš MEGA veliko.
3. In ker na koncu kviza dobiš MEGA geslo.
4. Tudi nagrada je MEGA, le nekaj sreče pri žrebanju potrebuješ in dobil/-a boš knjižno nagrado. Če pa si rojen/-a pod srečno zvezdo in boš v končnem MEGA žrebanju pridobil/-a glavno nagrado, nam boš (upam) pisal/-a s počitnic na morju ali poslal/-a en planinski pozdrav.
Zakaj sodelovati?
1. Ker rad/-a rešuješ kvize.
2. Ker rad/-a raziskuješ.
3. Ker upaš, da boš dobil/-a nagrado.
Slovenski knjižnično-muzejski MEGA kviz je moderna oblika knjižnično-informacijskega opismenjevanja. Organizacijsko in strokovno ga vodi Mestna knjižnica Ljubljana, Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo v sodelovanju s Pedagoško sekcijo pri Skupnosti muzejev Slovenije in (v letošnjem letu) z Narodnim muzejem Slovenije.
Glavna cilja kviza sta spoznavanje kulturne dediščine in spodbujanje sodobnih pismenosti. Projekt poteka v šolskem letu, od oktobra do maja, učence k reševanju spodbujajo splošne in šolske knjižnice po Sloveniji. Kviz je primeren predvsem za učence drugega in tretjega triletja osnovne šole.
15. cikel MEGA kviza se je posvetil Bralni znački, ki že 60 let spodbuja razvoj bralne kulture na Slovenskem.
Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki s programi in akcijami spodbuja k branju družine s predšolskimi otroki, osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Osnovni cilj Bralne značke je spodbujati bralca, da bo rad bral vse življenje. Gibanje se vseskozi vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignili bralna pismenost in bralna kultura posameznikov in družbe v celoti.
V programih Bralne značke vsako leto sodeluje okrog 140.000 bralcev. V branje se vključuje okrog 70 % osnovnošolcev, ki jih vodi več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev, knjižničarjev). Za bralno značko berejo tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Bralna značka je edinstvena tudi v svetovnem merilu, saj se je v 60-ih letih delovanja na področju razvoja bralne kulture s svojimi programi uspešno ukoreninila v vseh starostnih skupinah prebivalstva in po vsem slovenskem prostoru.
Glavna cilja kviza sta spoznavanje kulturne dediščine in spodbujanje sodobnih pismenosti. Projekt poteka v šolskem letu, od oktobra do maja, učence k reševanju spodbujajo splošne in šolske knjižnice po Sloveniji. Kviz je primeren predvsem za učence drugega in tretjega triletja osnovne šole.
15. cikel MEGA kviza se je posvetil Bralni znački, ki že 60 let spodbuja razvoj bralne kulture na Slovenskem.
Bralna značka je slovensko kulturno gibanje in prostovoljna prostočasna dejavnost, ki s programi in akcijami spodbuja k branju družine s predšolskimi otroki, osnovnošolce, srednješolce in odrasle. Osnovni cilj Bralne značke je spodbujati bralca, da bo rad bral vse življenje. Gibanje se vseskozi vključuje v strokovna in družbena prizadevanja, da bi se dvignili bralna pismenost in bralna kultura posameznikov in družbe v celoti.
V programih Bralne značke vsako leto sodeluje okrog 140.000 bralcev. V branje se vključuje okrog 70 % osnovnošolcev, ki jih vodi več kot 7.000 mentorjev (učiteljev, vzgojiteljev, knjižničarjev). Za bralno značko berejo tudi Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Bralna značka je edinstvena tudi v svetovnem merilu, saj se je v 60-ih letih delovanja na področju razvoja bralne kulture s svojimi programi uspešno ukoreninila v vseh starostnih skupinah prebivalstva in po vsem slovenskem prostoru.
|
|
|
|
|
|
Mega kviz o Bralni znački vsebuje 3 vsebinske sklope:
S knjigo kakor danes, a nekoč nekoliko drugače
Mnogim se knjige že v mladosti zasidrajo v središče življenja, saj pomenijo vratca v čudežno Deveto deželo, barko za popotovanja napetim prigodam naproti, časovni stroj za preskoke v preteklost in prihodnost, s književnimi junaki pa se spoprijateljijo in jih imajo za vzornike. Od leta 1960, ko sta se z mladimi na prevaljski osnovni šoli ob knjigah družila profesor slovenščine Stanko Kotnik in ravnatelj ter mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan, ste povezani v veliko gibanje Bralna značka. Pozanimajmo se, kaj vse so počeli takrat in od kod tako ime …
»Brati pomeni početi podvige.« (Tone Pavček)
Pri pravi bralni znački ni nikoli dolgčas. Zato se od začetkov v njene dejavnosti vključuje vse več mladih bralcev. Saj pri tem ne gre le za prebiranje knjig in pogovore o prebranem, ampak se vmes vpletajo še literarne ure in nastopi, priprave knjižnih razstav, srečanja in pogovori s književniki, prevajalci, ilustratorji, literarnimi zgodovinarji, kritiki, uredniki in novinarji. Marsikoga branje spodbudi k lastnim pisateljskim in pesniškim poskusom, imenitno pa je tudi, ko greš z mentorjem v gledališče in na ekskurzijo v kraje, povezane s književnostjo. Vznemirjen pričakuješ, kako bo obdobje branja sklenila kulturna prireditev s podelitvijo priznanj. Najpomembnejše pa je, da si v velikem bralnem klubu vstopal v književne svetove, v njih našel zabavo, življenjska spoznanja in tolažbo, možnost potovanja v širni svet ter skozi čas v daljno preteklost in prihodnost. In da si morda na koncu v knjigah našel tudi zatočišče.
Naš veliki bralni klub
Gibanje Bralna značka je vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. In to upravičeno, saj Bralne značke že davno ne gre iskati le po osnovnih šolah, ampak jo najdemo v knjižnicah, vrtcih, srednjih šolah in celo po domovih za starejše. Da bi bile dejavnosti ob branju čim pestrejše in kar se da zanimive, se že 60 let trudijo mentorji branja, za povezovanje in usklajevanje zamisli ter podporo novim pobudam pa danes skrbi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. S skupnimi močmi se tako lahko uresničujejo tudi prave »knjižne pravljice«, kot je darilna zbirka Zlata bralka, zlati bralec, s knjigami za devetošolce in slikanicami za prvošolčke. V društvu so zbrani učitelji, knjižničarji, publicisti in književniki, aktualni predsednik pa je pesnik in pisatelj Marko Kravos.
S knjigo kakor danes, a nekoč nekoliko drugače
Mnogim se knjige že v mladosti zasidrajo v središče življenja, saj pomenijo vratca v čudežno Deveto deželo, barko za popotovanja napetim prigodam naproti, časovni stroj za preskoke v preteklost in prihodnost, s književnimi junaki pa se spoprijateljijo in jih imajo za vzornike. Od leta 1960, ko sta se z mladimi na prevaljski osnovni šoli ob knjigah družila profesor slovenščine Stanko Kotnik in ravnatelj ter mladinski pisatelj Leopold Suhodolčan, ste povezani v veliko gibanje Bralna značka. Pozanimajmo se, kaj vse so počeli takrat in od kod tako ime …
»Brati pomeni početi podvige.« (Tone Pavček)
Pri pravi bralni znački ni nikoli dolgčas. Zato se od začetkov v njene dejavnosti vključuje vse več mladih bralcev. Saj pri tem ne gre le za prebiranje knjig in pogovore o prebranem, ampak se vmes vpletajo še literarne ure in nastopi, priprave knjižnih razstav, srečanja in pogovori s književniki, prevajalci, ilustratorji, literarnimi zgodovinarji, kritiki, uredniki in novinarji. Marsikoga branje spodbudi k lastnim pisateljskim in pesniškim poskusom, imenitno pa je tudi, ko greš z mentorjem v gledališče in na ekskurzijo v kraje, povezane s književnostjo. Vznemirjen pričakuješ, kako bo obdobje branja sklenila kulturna prireditev s podelitvijo priznanj. Najpomembnejše pa je, da si v velikem bralnem klubu vstopal v književne svetove, v njih našel zabavo, življenjska spoznanja in tolažbo, možnost potovanja v širni svet ter skozi čas v daljno preteklost in prihodnost. In da si morda na koncu v knjigah našel tudi zatočišče.
Naš veliki bralni klub
Gibanje Bralna značka je vpisano v nacionalni Register nesnovne kulturne dediščine. In to upravičeno, saj Bralne značke že davno ne gre iskati le po osnovnih šolah, ampak jo najdemo v knjižnicah, vrtcih, srednjih šolah in celo po domovih za starejše. Da bi bile dejavnosti ob branju čim pestrejše in kar se da zanimive, se že 60 let trudijo mentorji branja, za povezovanje in usklajevanje zamisli ter podporo novim pobudam pa danes skrbi Društvo Bralna značka Slovenije – ZPMS. S skupnimi močmi se tako lahko uresničujejo tudi prave »knjižne pravljice«, kot je darilna zbirka Zlata bralka, zlati bralec, s knjigami za devetošolce in slikanicami za prvošolčke. V društvu so zbrani učitelji, knjižničarji, publicisti in književniki, aktualni predsednik pa je pesnik in pisatelj Marko Kravos.
